Združeni narodi so leto 2025 razglasili za Mednarodno leto zadrug. Razglasitev prihaja v času, ko negativne posledice pomanjkanja participativnih modelov lastništva v gospodarstvu postajajo vse bolj zaznavne. Zlasti v državah Zahoda ekonomska neenakost naglo narašča, kar ogroža normalno delovanje demokracije, medtem ko Globalni jug ostaja v primeržu interesov najbogatejših držav. Kljub naraščajoči produktivnosti realni dohodki stagnirajo, zlasti izven večjih urbanih središčih. Kot družba tudi močno zaostajamo pri uvajanju ukrepov proti podnebnim spremembam, čemur botruje tudi kratkoročno razmišljanje in prevelika osredotočenost na dobiček, ki prevladujeta v današnjem gospodarstvu.
Kot kaže, se bodo omenjeni izzivi v prihajajočih letih še poglabljali. V kontekstu financializacije in globalizacije lastništvo vedno večjega števila podjetij – vključno slovenskih – steka v roke brezimenskih finančnih lastnikov, ki so tako fizično kot čustveno oddaljeni od lokalnih skupnostih, v katerih so podjetja vpeta. Podjetja z dolgo tradicijo odgovornega poslovanja, ki so do sedaj slovela po svoji skrbi za lokalno okolje, se tako pretvarjajo v sredstva za maksimizacijo zalužka gospodarske elite, ki se pri sprejemanju poslovnih odločitev ne ozira na dobrobit ostalih deležnikov, kot so zaposleni in lokalna skupnost. Vse to vodi v ekstraktivne poslovne prakse, v skrajnih primerih celo do masovnih odpuščanj in selitev proizvodnje v manj regulirana območja.
Skrajni čas je, da spremenimo razumevanje svoje vloge v gospodarstvu in začnemo stremeti k bolj demokratični viziji. Veseli nas, da se tega zavedajo tudi Združeni narodi in da se v zadnjih letih alternativnim modelom lastništva v politiki in gospodarstvu namenja vedno več pozornosti.
Na Inštitutu za ekonomsko demokracijo se ob začetku Mednarodnega leta zadrug zavezujemo, da bomo z vzpodbujanjem naprednih modelov lastništva zaposlenih odigrali svojo vlogo pri ustvarjaju bolj vključujočega gospodarstva, ki v ospredje postavlja človeka. Verjamemo, da nam delavske zadruge in druge oblike podjetij v lasti zaposlenih kažejo pravo pot naprej. Pot družbene odgovornosti. Pot stabilnosti lokalnih gospodarstev. Pot decentraliziranega gospodarskega razvoja. Pot pravičnejše razdelitve dodane vrednosti. Pot trajnosti in demokracije.
Več o tej poti lahko preberete v prispevku kampanje #KateraPot, kjer izpostavljamo že vidne negativne posledice pomanjkanja participativnih modelov lastništva v slovenskem gospodarstvu in ponujamo bolj demokratično in trajnostno alternativo.