Odkrijte, kako deluje Slovenski ESOP
Kaj je sloESOP?
Slovenski ESOP je sodoben model za vzpostavitev in vzdrževanje solastništva zaposlenih v gospodarskih družbah, razvit na podlagi najboljših mednarodnih praks iz zahodnih gospodarstev. Na Inštitutu za ekonomsko demokracijo smo ga prilagodili, da odgovarja specifikam slovenskega poslovnega okolja.
Preberite več manj
sloESOP temelji na desetletjih mednarodnih izkušenj in črpa navdih iz ESOP modela v ZDA in Mondragon zadrug v Španiji. Na IED smo na osnovi znanstvenih analiz in praktičnih izboljšav najbolj uspešno prakso še nadgradili in v oblikovanju sloESOP modela uvedli več inovacij, ki popravljajo nekatere pomanjkljivosti mednarodnih primerov dobre prakse.
Osnovne značilnosti sloESOP
Lastništvo preko ločene pravne osebe
Zaposleni svoje lastniške pravice uresničujejo prek lastniške zadruge delavcev, kar omogoča, da lastništvo dolgoročno ostaja v rokah vsakokratne generacije zaposlenih.
Postopni odkup preko vzvoda
Odkup lastniškega deleža se financira iz razpoložljivega denarnega toka matične družbe, kar vsem zaposlenim omogoča dostop do lastništva ne glede na njihove finančne zmožnosti.
Pravica do kapitalske vrednosti
Zaposleni prek osebnih kapitalskih računov pridobivajo delež v vrednosti podjetja, kar jih spodbuja k dolgoročni zavezanosti in vlaganju v njegov razvoj.
Davčne ugodnosti in pravna gotovost
Zakon o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD) zagotavlja pravno podlago za model ESOP ter lastnikom in zaposlenim nudi davčne ugodnosti.
Faze sloESOP modela
Prenos lastništva
Prodajalec delež, ki ga želi prodati zaposlenim, prenese na lastniško zadrugo zaposlenih (LZD), ta pa se za financiranje kupnine zadolži pri njem ali zunanjem financerju. Med operativnim podjetjem in LZD se sklene pogodba o financiranju, ki določa višino letnega ESOP-prispevka, ki ga bo operativno podjetje namenjalo LZD za odplačevanje dolga.
Izvedite več Prikaži manj
Bolj podrobno…
- Zaposleni ustanovijo lastniško zadrugo delavcev (LZD), posebno obliko zadruge, namenjeno odkupu in upravljanju deleža v podjetju, v katerem so zaposleni. Za pridobitev statusa LZD mora imeti zadruga najmanj pet članov, vanjo pa mora biti ob vložitvi vloge vključenih najmanj 75 % vseh delavcev, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za članstvo. Članstvo temelji na načelu »en član, en glas«. LZD ima predsednika, če ima deset ali več članov, pa tudi upravni odbor.
Prodajalec delež, ki ga želi prodati zaposlenim, prenese na LZD. Ta se za financiranje kupnine zadolži pri prodajalcu ali zunanjem financerju. Ključno vprašanje pri tem koraku je vrednotenje podjetja: kupnina mora biti sprejemljiva za prodajalca, hkrati pa usklajena s finančnimi zmožnostmi podjetja. Previsoka cena ali prekratko obdobje odplačevanja lahko ogrozita likvidnost, naložbe in nadaljnji razvoj podjetja.
- LZD z matičnim podjetjem sklene pogodbo o financiranju, ki določa višino in časovni razpored vplačil podjetja v LZD (t.i. ESOP prispevek). Ta sredstva LZD prednostno namenja odplačevanju dolga, nastalega ob odkupu lastniškega deleža. Po ZLZD se ESOP prispevek do zakonsko določene višine šteje za davčno priznani odhodek matične družbe, za LZD pa predstavlja neobdavčen prihodek.
Individualizacija lastništva
LZD nato sredstva iz ESOP prispevka uporablja za odplačevanje dolga do prodajalca oziroma zunanjega financerja. Z odplačevanjem dolga se zaposlenim na osebnih kapitalskih računih postopoma pripisuje vrednost. Razlike v vrednosti lastniškega deleža se odražajo v kapitaslkih računih.
Izvedite več Prikaži manj
Bolj podrobno…
- Skupščina matične družbe pri razporejanju dobička upošteva pogodbene zaveze glede financiranja ESOP odkupa. Višina financiranja je odvisna od razpoložljivega denarnega toka podjetja – če prostega denarnega toka ni, se financiranje začasno ustavi. LZD prejeta sredstva prednostno namenja poravnavanju obveznosti do prodajalca ali drugega posojilodajalca.
- LZD lahko vodi tri vrste kapitalskih računov. Na (1) prehodnem računu se evidentira dolg, nastal ob pridobitvi deleža v matični družbi. Za vsakega člana LZD se vodi (2) osebni kapitalski račun, na katerem se evidentira vrednost njegovih kapitalskih upravičenj. Z zadružnimi pravili se lahko vzpostavi tudi (3) kolektivni kapitalski račun, na katerem se beleži vrednost, do katere posamezni zaposleni niso neposredno upravičeni. Njegov namen je zmanjšati prihodnje odkupne obveznosti do zaposlenih in zagotoviti finančno vzdržnost modela.
- Odplačevanje dolga se postopoma odraža v premoženju zaposlenih v LZD. Osebni kapitalski računi, in, če je vzpostavljen, kolektivni kapitaski račun se polnijo sorazmerno z odplačevanjem dolga. Razmerje med vrednostjo, ki se razporeja na osebne kapitalske račune, in vrednostjo, ki se razporeja na kolektivni kapitalski račun, zaposleni določijo v zadružnih pravilih. Pri tem morajo upoštevati kapitalsko intenzivnost in finančne zmožnosti podjetja, saj vrednost na osebnih kapitalskih računih predstavlja prihodnjo obveznost LZD do članov in nekdanjih članov. Ključ distribucije med osebnimi kapitalskimi računi je določen v notranjih pravilih ESOP-a. Lahko je egalitaren, določen s plačnimi razmerji med delavci ali pa upošteva staž v podjetju. Ko LZD v celoti poplača dolg do upnikov, je celotna vrednost lastništva razporejena med osebne kapitalske račune zaposlenih in kolektivni kapitalski račun.
- Spremembe vrednosti lastniškega deleža se odražajo v kapitaslkih računih.
Dolgoročno vzdrževanje prek sistema "Roll-over"
V tretji fazi, po poplačilu odkupnega dolga, matična družba skladno s pogodbo še naprej vplačuje ESOP prispevek v LZD. Sredstva, namenjena izplačilom zaposlenim, LZD uporablja za izplačevanje najstarejših pripisov vrednosti na osebnih kapitalskih računih. Izplačana vrednost se nato po izbranem ključu distribucije ponovno razporedi med osebne kapitalske račune aktivnih članov.
Izvedite več Prikaži manj
Bolj podrobno…
- Po koncu druge faze ima vsak član LZD osebni kapitalski račun, na katerem je evidentirana vrednost njegovih kapitalskih upravičenj. Član s to vrednostjo ne more prosto razpolagati, temveč se mu izplačuje postopoma, skladno z zadružnimi pravili in finančnimi zmožnostmi podjetja.
- Matična družba tudi po poplačilu odkupnega dolga še naprej vplačuje ESOP prispevek v LZD. V tretji fazi LZD ta sredstva uporablja za izplačevanje vrednosti z osebnih kapitalskih računov zaposlenih. Vrednost se izplačuje po načelu FIFO oziroma »prvi noter, prvi ven«, kar pomeni, da se najprej izplačajo najstarejši pripisi.
- Vrednost izplačanih pripisov se nato ponovno razporedi med osebne kapitalske račune aktivnih članov skladno z merilom distribucije, določenim v zadružnih pravilih. Tako vrednost postopoma pridobivajo tudi novi zaposleni, ki se vključijo v LZD, obstoječi člani pa lahko del akumulirane vrednosti postopoma pretvorijo v denar in zmanjšajo svojo finančno izpostavljenost.
Ko delavcu preneha članstvo v LZD, se pripisovanje nove vrednosti na njegov osebni kapitalski račun ustavi. Vrednost njegovih kapitalskih upravičenj na dan prenehanja članstva se nato postopoma izplačuje po enakih pravilih. Takšen sistem omogoča, da lastništvo dolgoročno ostaja v rokah vsakokratne generacije zaposlenih, izplačila pa se prilagajajo finančnim zmožnostim matične družbe in LZD. Odhodi posameznih zaposlenih zato sami po sebi ne zahtevajo prodaje deleža podjetja in ne ogrožajo kontinuitete lastništva zaposlenih.
Prednosti sloESOP modela
Boljše poslovanje
Ob pravilni izvedbi solastništvo zaposlenih vodi v boljše poslovne rezultate.
Preberite več manj
Različne študije kažejo, da so podjetja v lasti zaposlenih:
- produktivnejša;
- odpornejša in stabilnejša v času kriz;
- imajo bolj zavzete in zveste zaposlene.
Najboljše rezultate dosegajo podjetja, ki ob prehodu na novo lastniško obliko sistematično razvijajo vse naslednje vidike:
- Zaposleni morajo razumeti lastništvo. Zato sta pomembna izobraževanje o finančni pismenosti in razvoj kulture lastništva. Zaposleni morajo imeti dostop do ključnih informacij. Omogočen jim mora biti ustrezno voden vpogled v finančne kazalnike, ki jim pomaga razumeti njihov prispevek k poslovnim rezultatom.
- Zaposleni morajo imeti možnost soodločanja. Spodbuja se njihovo aktivno sodelovanje ter podajanje predlogov za izboljšanje delovnih procesov.
- Zaposleni morajo imeti korist od dobrih odločitev. Lastniška udeležba zagotavlja, da se ustvarjena vrednost deli med vse, ki prispevajo k uspehu podjetja.
Ohranjanje
delovnih mest
Prehod v solastništvo zaposlenih pomeni stabilnost delovnih mest v lokalni skupnosti.
Preberite več manj
Več tisoč slovenskih lastnic in lastnikov podjetij bo v prihodnjih letih iskalo rešitev za prenos lastništva. Trenutno jih kar 75 % še nima ustreznega načrta. Katero pot bodo izbrali? Model ESOP dopolnjuje nabor možnosti za urejanje lastniškega nasledstva, ki so na voljo lastnikom slovenskih podjetij. Odločitev za notranji odkup po modelu ESOP pomeni odločitev za ohranitev poslovne kontinuitete in delovnih mest ter za nadaljevanje zgodbe podjetja v lokalni skupnosti. Hkrati omogoča, da lastništvo preide na kolektiv, ki je pomagal ustvariti njegov poslovni uspeh.
Vsi v istem
čolnu
Solastništvo zaposlenih ustvarja lastniško strukturo, v kateri lahko ta znana krilatica zares zaživi.
Preberite več manj
sloESOP spodbuja široko vključevanje zaposlenih v program solastništva. S tem uresničujemo vizijo, da so vsi zaposleni v podjetju v istem čolnu: ko kolektiv vesla usklajeno, hitro in v isto smer, lahko doseže vrhunske poslovne rezultate, ki prinašajo finančne koristi vsem, ki so k njim prispevali.
Aktivno vključevanje zaposlenih v oblikovanje predlogov za izboljšanje delovnih procesov ter delitev ustvarjene vrednosti med zaposlene sta osrednja gradnika uspešnega prehoda v lastništvo zaposlenih.
ESOP po svetu
Slovenija
Danska
Avstralija
Irska
Velika Britanija
Kanada
Združene Države Amerike
Model ESOP ima dolgo tradicijo v ZDA, kjer je zakonsko podprt vse od sprejetja zakona ERISA leta 1974. Ameriški načrti ESOP danes vključujejo približno 15,1 milijona udeležencev, od katerih je okoli 10,9 milijona aktivno zaposlenih. Od leta 2019 je bilo v ZDA v povprečju ustanovljenih 269 novih ESOP-ov na leto.
V Združenem kraljestvu so model Employee Ownership Trust (EOT) zakonsko spodbudili leta 2014. Odtlej je postal ena izmed najbolj uveljavljenih možnosti za urejanje lastniškega nasledstva. Junija 2026 je bilo v državi evidentiranih skoraj 3.000 podjetij v lasti zaposlenih, pri čemer veliko večino novih prehodov predstavljajo odkupi prek modela EOT.
Kanada je pravni okvir za sklade v lasti zaposlenih uvedla leta 2024.
V Sloveniji je model ESOP zakonsko podprt od 1. januarja 2026, ko se je začel uporabljati Zakon o lastniški zadrugi delavcev. Istega dne je začela veljati tudi nova zakonodaja na Danskem, ki omogoča davčno ugodnejši prenos podjetij na zaposlene.
Podpora pri implementaciji solastništva zaposlenih v podjetjih
Prehod v lastništvo zaposlenih je lahko zahteven proces, zato sta za uspešen prenos lastništva ključna specializirano znanje in izkušnje.
Na Inštitutu za ekonomsko demokracijo smo zato ustanovili inkubator Solastnik.si, ki podjetjem zagotavlja celovito strokovno podporo pri prehodu na model ESOP.
Vas zanima, ali je ESOP primeren za vaše podjetje? Obiščite Solastnik.si in se prijavite na individualni posvet z našimi strokovnjaki.
Pogosta vprašanja (Q&A)
Ali je sloESOP model primeren za naše podjetje?
Odkup po modelu ESOP je idealna rešitev za lastnike, ki jim je pri urejanju nasledstva pomembno, da se ohranita poslovna kontinuiteta in identiteta podjetja, hkrati pa se nagradi kolektiv, ki je prispeval k njegovemu uspehu. ESOP lahko omogoči prenos lastništva tudi v krajšem času, vendar je priporočljivo, da se lastniki iz podjetja umikajo postopoma, praviloma v obdobju od petih do desetih let.
Če se na ESOP prenese le manjšinski lastniški delež, lahko model deluje tudi kot motivacijska shema za zaposlene.
Kdo zagotovi posojilo pri odkupu lastništva v okviru sloESOP modela?
ESOP omogoča odkup z uporabo finančnega vzvoda, kar pomeni, da se nakup lastniškega deleža financira s posojilom, to pa se postopoma odplačuje iz prihodnjih denarnih tokov podjetja.
Posojilo lahko zagotovi prodajalec, ki soglaša, da se mu kupnina izplača postopoma v več letih. Del financiranja je mogoče pridobiti tudi pri zunanjih financerjih, kar omogoča takojšnje izplačilo prodajalca.
Ali bodo delavci sploh cenili lastništvo, če deležev ne plačajo iz svojih žepov?
V modelu ESOP zaposleni lastništva ne financirajo neposredno iz osebnih prihrankov, kar pa ne pomeni, da pri odplačevanju odkupnega dolga nimajo pomembne vloge. Odkup se financira iz prihodnjih denarnih tokov podjetja, zato sta hitrost odplačevanja in rast vrednosti njihovih upravičenj neposredno povezani z dolgoročno uspešnostjo podjetja.
Ključno je, da zaposleni razumejo delovanje modela, svoj prispevek k poslovnim rezultatom ter povezavo med uspehom podjetja in vrednostjo, ki se jim pripisuje v okviru ESOP-a. Pri tem imajo pomembno vlogo programi izobraževanja ter razvoja organizacijske kulture.
Kakšna so tveganja?
Osrednje tveganje modela sloESOP izhaja iz uporabe finančnega vzvoda pri odkupu lastniškega deleža. Kreditno tveganje praviloma prevzame posojilodajalec – prodajalec ali zunanji financer –, medtem ko lahko neustrezno zastavljena finančna konstrukcija obremeni tudi likvidnost, investicije in razvoj podjetja.
Na IED veliko pozornosti namenjamo zmanjševanju tega tveganja, predvsem z vzpostavitvijo vzdržne finančne konstrukcije, ki ne ogroža poslovanja podjetja.
Razpoložljivi podatki iz ZDA kažejo, da so posojila za financiranje ESOP odkupov v preteklosti dosegala nizke stopnje neplačil. Analiza 1.232 transakcij s finančnim vzvodom je za obdobje 2009–2013 ugotovila približno 0,2-odstotno letno stopnjo neplačil, ki so povzročila izgubo za upnike. Dodatnih približno 0,6 % posojil na leto je bilo prestrukturiranih, vendar so bila nato odplačana po spremenjenem načrtu.
Ti podatki ne pomenijo, da ESOP odkupi ne vključujejo tveganj, kažejo pa, da je mogoče ob upoštevanju dobrih praks in podpori strokovnjakov bistveno zmanjšati tveganja, povezana s finančnim vzvodom.
Zakaj ne morem vključiti samo ključnih zaposlenih?
Model sloESOP temelji na široki vključenosti zaposlenih, saj k uspehu podjetja praviloma prispeva celoten kolektiv, ne le posamezniki na vodilnih položajih.
Raziskave kažejo, da podjetja v lasti zaposlenih dosegajo najboljše rezultate takrat, ko zaposleni na vseh ravneh razumejo svojo lastniško vlogo, sodelujejo pri izboljševanju delovnih procesov in so udeleženi pri ustvarjeni vrednosti. Široka vključenost tako krepi občutek skupne odgovornosti, zavzetost, inovativnost in odpornost podjetja v času kriz.
Ali lahko sam določim, katere procese vzpostavitve lastništva zaposlenih izberem in katerih ne?
IED je strokovna organizacija, ki solastništvo zaposlenih vzpostavlja po načelih in pravilih najboljše prakse v Sloveniji in po svetu. Pri tem skrbimo za to, da so modeli vključujoči, da so dolgotrajni, in da jih pospremijo vsi potrebni podporni procesi, kot so izobraževanja na področju finančne pismenosti in kulture lastništva ter vzpostavitev procesov, ki zaposlenim v okviru nekaterih omejitev zagotavljajo možnosti za podajanje konstruktivnih predlogov.
Naročite se
Sodelujmo skupaj
Kontaktirajte nas za podporo pri implementaciji sloESOP
Slovenian 
English