Gospodarstvo se danes nahaja pred pomembnim razpotjem, ki vodi v dve strateško različni poti – pot finančnega lastništva vodi v prevlado kratkoročnih interesov, ki bodo narekovali usodo slovenskih podjetij, druga pot lokalnega lastništva v ospredje postavlja dobrobit delavcev in lokalnih skupnosti.
Po izsledkih raziskave Univerze v Ljubljani[1] se bo v naslednjih desetih letih menjalo lastništvo kar 4000 slovenskih podjetij, ki skupaj zaposlujejo skoraj 150.000 delavcev. To pomeni, da se bo razporejalo za več deset milijard evrov kapitala, kar prinaša največjo premoženjsko redistribucijo po denacionalizaciji v 90. letih.
V času, ko smo soočeni z generacijskim prenosom lastništva podjetij, bodo pot izbirali predvsem obstoječi lastniki. Vprašanje strateškega pomena pa je, za katero pot naj se zavzamejo država, lokalne skupnosti in civilna družba.
Pred slabim letom dni je novi lastnik Alpine, češki finančni sklad Franco, napovedal prenos proizvodnje v Bosno[2]. Zaradi zasledovanja višjih donosov na investicijo so sledila množična odpuščanja, ki bodo močno zaznamovala delavce in skupnost v Žireh. Alpina in nekatera druga “slovenska” podjetja predstavljajo primer poti finančnega lastništva.[3]
Sedež podjetja Alpina stoji na Gorenjskem, v majhni lokalni občini Žiri, kjer se precejšnje število občanov za preživetje zanaša na zaposlitev v lokalnih podjetjih. V isti dolini pa je tiskarsko podjetje Etiketa, ki ima drugačne prioritete kot Alpina – stremi k trajnostnem poslovanju, dolgoročnem razvoju, ohranitvi delovnih mest in blaginji delavcev. Ključna razlika med Alpino in Etiketo? Etiketa je podjetje v lasti zaposlenih in predstavlja pot lokalnega lastništva.
Z razpotjem se bo v naslednjih letih soočalo na tisoče podjetij, tako manjša kot večja. Pred nami je največji prenos premoženja v zgodovini samostojne Republike Slovenije. Kaj bo to pomenilo za lastnike, za podjetja, za zaposlene, za lokalne skupnosti? Nova realnost slovenskega gospodarstva je vprašanje prihodnosti lastništva in usmeritve lastniških prioritet. Množična izbira ene ali druge poti bo imela izrazito kontrastne družbene in ekonomske posledice, ki bodo pomembno zaznamovale našo prihodnost.
Dve različni viziji za prihodnost
Novi lastniki Alpine so ob prevzemu poudarili cilj razvoja in rasti podjetja, da bi to še naprej zagotavljalo odlične izdelke in storitve. Podjetje prinaša dobičke lastnikom, vendar je to samo ena plat kovanca. V imenu dodatnih dobičkov za finančne lastnike iz Češke se bo kmalu poslovilo 83 delavcev, medtem ko jih bo le 23 prejelo nove pogodbe za delo v drugih oddelkih podjetja.[4] Čeprav je odločitev “racionalna” v finančnem smislu, pa bo ceno te odločitve plačala lokalna skupnost – odpuščanja, socialna in psihološka stiska, zmanjšanje kupne moči lokalnega prebivalstva, upad prihodkov občine in zmanjšanja kariernih priložnosti za mlade vodijo v nestabilnost in nazadovanje celotne skupnosti. Cena finančnega lastništva je družbena cena, za katero pa finančni lastniki ne odgovarjajo. Breme je preloženo na skupnost in državno blagajno.
Na drugi strani je Etiketa, podjetje, ki že več kot 60 let zasleduje interese lokalne skupnosti, pred skoraj 20 leti pa je svoje poslanstvo zasidralo s prehodom v lastništvo zaposlenih. Ta oblika lastništva zagotavlja stabilnost, ki je za zaposlene še posebej pomembna v času gospodarskih kriz. Etiketa svojim zaposlenim zagotavlja redne in konkurenčne plače, vsakoletne božičnice in letne dividende. Skrb za dobrobit delavcev se kaže v številnih malenkostih, ki veliko pomenijo – poleg zakonsko določenega odmora za malico imajo zaposleni na voljo dva dodatna desetminutna odmora, klimatizirane delovne prostore, lastno menzo s prilagoditvami za vegetarijance in zaposlene z zdravstvenimi omejitvami, pa tudi izobraževanja in športne aktivnosti. In seveda najpomembneje – zaposleni imajo kot lastniki glas in možnost participacije v odločitvah, ki usmerjajo delovanje podjetja. Kot povzema direktor Etikete, Primož Kokalj:
»Naš cilj je vedno bil ustvariti delovno okolje, kjer se ljudje počutijo cenjene in varne.«[5]
Čeprav sta Alpina in Etiketa locirani v istem kraju, ju danes povezuje le še kratka zračna razdalja. Alpina deluje po modelu finančnega lastništva, kjer je cilj povečevanje dobička za lastnike, pogosto na račun dobrobiti delavcev. Nasprotno pa je Etiketa podjetje, ki že desetletja gradi na praksi lokalnega lastništva, s čimer zagotavlja stabilna in prijazna delovna mesta ter aktivno prispeva k razvoju lokalne skupnosti.
Etiketa ni edini primer takšnega upravljanja podjetij v Sloveniji. Podobne vrednote delijo tudi druga podjetja, kot so Domel, M-Sora, Inea, Dewesoft, Metrel, RBT Technologies, Alples in številna druga, ki dokazujejo, da je mogoče postaviti lastniško strategijo, ki zmanjšuje človeško ceno gospodarskih kriz, obenem pa širi prostor zaupanja, solidarnosti in demokratične odgovornosti.
Kaj je lastništvo zaposlenih?
Podjetje Etiketa predstavlja model lokalnega lastništva, ki ga ohranja lastništvo zaposlenih. Lastništvo zaposlenih je način organizacije podjetja, kjer ima vsaka generacija delavcev v rokah pravico do odločanja, prav tako pa si vsi zaposleni delijo dobičke in uspehe podjetja.
Ta bolj demokratična oblika lastništva vzpodbuja občutek pripadnosti, gradi motivacijo in dviguje produktivnost, saj imajo vsi v Etiketi nekaj od poslovnega uspeha in stabilnosti podjetja. Široka vključenost zaposlenih v lastništvo pomeni tudi, da so interesi podjetja poravnani tudi z interesi lokalne skupnosti, saj so prav ti delavci običajno tudi občani, ki se dnevno srečujejo z deležniki, na katere poslovanje podjetja posredno vpliva. To vodi v večjo skrb za okolje ter poudarek na financiranju lokalnih športnih, kulturnih in lokalnih programov. Lastništvo zaposlenih ni zgolj dober poslovni model, temveč je prav tako izredno družbeno odgovorna oblika lastništva.
Največ podjetij v lasti zaposlenih najdemo v ZDA, ki skupaj združujejo kar štirinajst milijonov delavcev, pa tudi v Evropi – v nekaj letih po sprejetju ESOP zakonodaje je v Veliki Britaniji skoraj dva tisoč novih podjetij v lasti zaposlenih, v Italiji, Španiji in Franciji pa poznamo več deset tisoč kooperativ, ki uspešno delujejo že desetletja.
ESOP model, ki z napovedano zakonodajo prihaja tudi v Slovenijo, omogoča omogoča odkup deleža v imenu zaposlenih, brez da bi morali investirati lastne prihranke ali se osebno zadolževati. ESOP odkup se financira s pričakovanimi dobički podjetja, ki izplačujejo lastnika ali poplačujejo bančni kredit. Ta oblika prenosa lastništva je primarno namenjena reševanju lastniškega nasledstva, uporabljajo pa ga tudi tisti podjetniki, ki želijo graditi več pripadnosti in motiviranosti med zaposlenimi.
Ko se soočamo pred generacijskim izzivom nasledstva, nas lahko veliko naučita primera Etikete in Alpine, ki pa seveda nista izolirana. Kot nam sporočajo preliminarni podatki raziskave Univerze v Ljubljani, se jima bo pridružilo več tisoč slovenskih podjetij. Odločitev lastnikov glede izbrane poti pa bo imelo pomembne posledice za slovensko družbo in gospodarstvo.
Odkup zaposlenih preko ESOP vzvoda je v številnih državah po svetu osrednja državna strategija za trajnostni gospodarski razvoj. Čeprav je z zakonodajo zaenkrat podprt samo v ZDA, VB in Kanadi, pa podporne zakone napovedujejo tudi Slovenija, Danska, in Irska, nedvomno pa se bodo iniciativi pridružile tudi številne druge države.
Slovenski ESOP zakon je lahko precedenčna zakonodajna ureditev v EU prostoru, ki bi v luči nasledstvenega izziva vzpostavila pogoje za premik k bolj pravičnemu, učinkovitemu in trajnostnemu gospodarstvu. Zakon, ki ga s tehnično podporo našega inštituta pripravlja Ministrstvo za solidarno prihodnost, bo z davčnimi olajšavami skušal spodbuditi čim več lastnikov in delavcev, da se odločijo za pot lokalnega lastništva – lastništva zaposlenih.
Naše delo
Inštitut za ekonomsko demokracijo si prizadeva za ustvarjanje demokratičnih delovnih pogojev, ki zagotavljajo pravičnejšo razporeditev bogastva in gradijo trajnostno, odporno in visoko konkurenčno gospodarstvo. Z uvajanjem najboljših praks na področju solastništva zaposlenih želimo okrepiti gospodarstvo, spodbuditi trajnostni razvoj ter podpreti lastniške modele, ki primarno nagrajujejo delo in ideje. V okviru Centra znanja snujemo zagovorniške kampanje, raziskujemo dobro prakso in pripravljamo predloge politik z namenom, da podjetjem olajšamo prehod v solastništvo zaposlenih. Inštitut odlikuje tudi delo v praksi. Podjetjem pomagamo na poti v novo lastniško prihodnost, nudimo po moč pri pripravi finančnega in organizacijskega načrtovanja, proces podpremo z vrhunskim pravnim znanjem in izvajamo izobraževanja za vse deležnike, ki so vključeni v proces podjetniške transformacije.
Ponosni smo, da pomagamo graditi zgodbe lokalnega lastništva. S tem namenom sodelujemo tudi z Etiketo, kjer si z vodstvom, zaposlenimi in upokojenimi lastniki prizadevamo za prehod na trajnostni model lastništva zaposlenih – na model sloESOP. Projekt smo začeli decembra, ko smo izvedli delavnice za več kot 150 delavcev, pri tem pa med drugim z anketami ugotovili, da je med delavci skoraj 90% podpora za ohranitev notranjega lastništva. To je čudovit signal in podpora projektu s strani deležnikov, ki bodo imeli od tega največ. Prav tako pa ni presenetljivo – v Inei, največjem slovenskem podjetju v 100% lasti zaposlenih, so v lastništvo preko ESOP modela vključeni vsi delavci, ki so s podjetjem vsaj eno leto. Jasno je, da so delavci več kot pripravljeni vstopiti v lastništvo!
Odločitev med potjo finančnega lastništva in potjo lokalnega lastništva ne sme biti zgolj finančne narave. To je odločitev, ki odloča o prihodnosti gospodarstva, skupnosti in tisoče delavcev v Sloveniji. Strinjamo se z nedavnim poročilom Draghija, da bo razvoj gospodarstva ključen za prihodnost Evropske unije, vendar je vprašanje, koliko evropskega gospodarstva bo čez deset let še vedno skrbelo za evropske skupnosti. Mi pravimo, da je prava pot tista, ki zasleduje predvsem blaginjo ljudi in okolja. To je pot lastništva zaposlenih.
Če vas zanima več o modelu solastništva zaposlenih in storitvah, ki jih izvajamo, obiščite našo stran sloESOP. Če ste lastnik podjetja, ki se pripravlja na prenos lastništva, menedžer, ki razmišlja o dolgoročnih rešitvah, ali delavec, ki si želi bolj participativnega delovnega okolja, vas vabimo, da stopite v stik z nami.
[1] Preliminarni rezultati raziskave Univerze v Ljubljani
[2] https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/alpina-ima-novega-lastnika-in-direktorja
[3] https://www.dnevnik.si/novice/posel/odpuscanje-in-ukinjanje-razvoja-modne-obutve-v-alpini-2685261/
[4] https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/presezni-delavci-alpine-dobivajo-odpovedi/725436
[5] https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/6740b3455e420/primoz-kokalj-etiketa