V naslednjih 10-ih letih se iz lastništva umika skoraj polovica lastnikov slovenskih podjetij. Kar 65 odstotkov teh nima načrta za nasledstvo. Na 3. Kongresu ekonomske demokracije (KED24) smo pred skoraj 120 udeleženci iz politike, znanosti, finančnega sektorja in gospodarstva razpravljali o vlogi lastništva zaposlenih pri reševanju razvojnih tveganj povezanih z generacijskim umikom iz lastništva slovenskih podjetij.

Bliža se srebrni cunami 

Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo, je KED24 otvoril s podatkom, da se Sloveniji približuje množični prenos lastništva – skoraj 50 odstotkov podjetij se bo v prihodnjem desetletju soočilo z menjavo lastništva. Družinsko nasledstvo je po podatkih SPIRIT Slovenije primerno za eno od desetih podjetij, kar odpira vprašanje, kako ohraniti podjetja v lokalnih skupnostih. Prodaja konkurenci, finančnim investitorjem ali pa lokalizacija lastništva prek ESOP modela lastništva zaposlenih?

Zakon o delavskem solastništvu pred vrati

Vlada in ključni deležniki, vključno s premierjem Golobom in ministrstvi, podpirajo predlog ESOP zakona, izhodišča predloga so bila sprejeta junija 2024. Na KED24 je Luka Mesec, Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izrazil podporo ideji solastništva zaposlenih in zakonodaji v pripravi. James Bonham, direktor ESOP Asociacije in glavni ambasador ESOP modela v Washingtonu, je poudaril, da je v ZDA ESOP model že uspešno vpeljan, kar se odraža v 14,7 milijona zaposlenih lastnikov, ki imajo skupaj premoženje v vrednosti 2,3 bilijona.

V izjemnem govoru, ki si ga lahko preberete na tej povezavi, je poudaril strateško priložnost v lastništvu zaposlenih za Slovenijo.

Izzivi uvajanja ESOP modela so premostljivi

Na prvem panelu so Primož Kokalj, direktor Etikete, Miglena Dobreva iz Evropske investicijske banke in Jure Kvaternik iz Deželne Banke Slovenije pod vodstvom Katje Šteblaj iz Capital Genetics razpravljali o primerih dobrih praks na področju lastništva zaposlenih v Sloveniji. Eden izmed teh primerov je podjetje Etiketa, ki s svojim lokaliziranim lastništvom zagotavlja stabilnost in ohranja dodano vrednost v lokalni skupnosti – v Žireh, kjer je močno vpeta. Gosti panela so izpostavili nekaj primerov, kjer lastništvo v rokah finančnih investitorjev vodi v težje delovne pogoje in občasno tudi v selitev proizvodnje v “cenejša” okolja. Kot glavni izziv pri prehodu na ESOP model so izpostavili pomanjkanje zakonodajne regulacije in finančnih inštrumentov. V tem kontekstu je bila omenjena možnost, da SID banka in EIB sodelujeta pri pripravi finančnih orodij, ki bi olajšali ESOP transakcije.

Močna lokalna podjetja predstavljajo rešitev

Na drugem panelu so se pod moderatorstvom Tilna Božiča znašli Matija Kovač, župan mestne občine Celje, Marko Funkl, župan občine Hrastnik in Tadej Beočanin, župan občine Ajdovščina. Govorili so o stabilnosti lokalnih skupnosti, ki temelji na močnih lokalnih podjetjih, še posebej tistih, ki so vpeti v skupnosti. Izpostavili so pomen medgeneracijskega prehoda v lastništvu teh podjetij, poudarili pa so tudi številne druge skupnostne projekte, ki so pomembne za občine. Na projektu MAG-NET, ki se ukvarja z ukrepi za zadrževanje mladih v Celju in Preboldu, bo sodeloval tudi naš inštitut. 

Samo desetina potomcev se zanima za prevzem podjetja

Predsednica Strokovnega odbora za ekonomsko demokracijo, Aleksandra Kanjuo-Mrčela, je opozorila, da smo pred drugo največjo prelomnico ekonomskega razvoja po de-nacionalizaciji v 90-ih. Lastniški premiki, ki se obetajo v naslednjih letih, predstavljajo ogromno priložnost za prehod na lokalizirano lastništvo. Kar 25 odstotkov vseh lastnikov zajetih v anketi raziskave Univerze v Ljubljani je izkazalo močan interes za prehod na lastništvo zaposlenih, četrtina pa je bila neodločena glede te oblike lastništva, kar nakazuje na potrebo po intenzivnejšem ozaveščanju. Za veliko večino lastnikov je podpora zakonodaje, davčne spodbude in namensko financiranje pomemben dejavnik pri sprejetju odločitve za prehod v lastništvo zaposlenih.

Pomembno bo usklajeno delovanje vseh

Vprašanje nasledstva v slovenskih podjetjih postaja ena ključnih razvojnih tematik v gospodarstvu. S podporo ustrezne zakonodaje in finančnih spodbud bi lahko lastništvo zaposlenih postalo močno orodje za stabilizacijo lokalnih skupnosti in ohranitev delovnih mest, hkrati pa tovrstne politike po svetu pogosto dvignejo dodano vrednost in krepijo poslovno agilnost.

Z zadovoljstvom opazujemo, da se v Sloveniji vedno več strokovnjakov pridružuje iniciativi za krepitev lastništva zaposlenih – kontaktirajte nas in se pridružite gibanju!

Želite biti na tekočem z našimi dogodki? Sledite nam na LinkedIn-u!

Poglejte celoten posnetek tretjega Kongresa ekonomske demokracije (KED24):

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.