Prvi slovenski Kongres ekonomske demokracije: Za delež v prihodnosti

6.10. 2022 je Inštitut za ekonomsko demokracijo v Mestnem muzeju v Ljubljani organiziral prvi slovenski Kongres ekonomske demokracije – Za delež v prihodnosti

Na dogodku smo razpravljali o najboljši slovenski in tuji praksi solastništva zaposlenih, povezali smo pomembne deležnike na tem področju in naznanili Vizijo 10-30, ki postavlja cilj, da do konca leta 2030 10% delavcev v zasebnem sektorju postane solastnikov podjetij v katerih so zaposleni.

Glavni govorci

Robert Golob, Predsednik Vlade Republike Slovenije
Luka Mesec, Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
David P. Ellerman, Predsednik Inštituta ED
Stephen Smith, Direktor podjetja Amsted Industries

Gosti na panelu

Panel Lastništvo zaposlenih v Sloveniji (Jure Knez, Matjaž Čemažar, Peter Kosin, moderiral Tej Gonza)
Panel Korak k evropski mreži za ekonomsko demokracijo (Nicolas Aubert (FR), Fred Freundlich (ES), Pascale Nieuwland-Jansen (NL) in Ermanno Celeste Tortia (IT), moderirala Prof. Aleksandra Kanjuo Mrčela)

Povzetek dogodka

Tej Gonza, direktor Inštituta ED je naznanil, da je inštitut uspešno v Slovenijo prenesel ameriški model ESOP in ga vzpostavil v prvih pilotnih projektih. Izvedli so številna izobraževanja s področja finančne pismenosti, participativnega vodenja in kulture lastništva, pripravili predlog politike, na podlagi katerega je napisan osnutek zakona, prav tako pa so prejeli veliko zanimanja s strani mednarodne skupnosti. IED je Slovenijo postavil na svetovni zemljevid ekonomske demokracije. Prvi slovenski Kongres ekonomske demokracije je predstavil dobro prakso, povezal deležnike in napovedal Vizijo 10-30, ki postavlja cilj, da do konca leta 2030 10% vseh delavcev zasebnega sektorja postane solastnikov podjetij, v katerih delajo.

Robert Golob, Predsednik vlade Republike Slovenije je naznanil vladno podporo konceptu solastništva zaposlenih tako v podjetjih kot v zavodih. G. Golob se zaveda, da je kongres šele prvi korak, da v Sloveniji najdemo mesto ekonomski demokraciji – zaradi česar bomo vsi na boljšem. S solastništvom zaposlenih bo Slovenija ustvarjala višala dodano vrednost, pripadnost zaposlenih in večala konkurenčno prednost v svetu.

David Ellerman, bivši svetovalec Joseph Stiglitza na Svetovni banki in predsednik IED, je predstavil najbolj uspešno sodobno prakso solastništva zaposlenih – ESOP v ZDA in EOT v VB. Oba modela gradita solastništvo preko ločene pravne osebe, ki v imenu zaposlenih drži delnice ali deleže podjetja. ESOP podjetja v ZDA danes zaposlujejo 10% delovne sile v zasebnem sektorju, v VB pa je od sprejetja zakona v letu 2014 v lastništvo zaposlenih preko EOT sklada prešlo skoraj 1000 podjetij. Ellerman je povedal, da so na IED razvili model, ki gradi na najboljši praksi solastništva zaposlenih in slednjo še nadgradi. Model je predstavljen v tehničnem članku European ESOP, ki je bil objavljen leta 2020 in posodobljen v letu 2022. Pilotna izvedba ESOP-a v Sloveniji temelji na tem modelu.

Luka Mesec, Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je govoril o vlogi, ki jo ekonomska demokracija lahko odigra v zagotavljanju družbeno-odgovornega modela za slovenska gospodarstvo. Omenil je, da ima ekonomska demokracija tudi pozitivne družbene eksternalije – predvsem pri opolnomočenju in grajenju avtonomije posameznikov, kar ima lahko tudi pozitivne posledice na obuditev politične participacije. Zagotovil je, da je zasledovanje politik ekonomske demokracije ena izmed prioritet njegovega mandata.

Stephen Smith, direktor Amsted Industries, je predstavil podjetje s 17,000 zaposlenimi, ki je v 100% lasti zaposlenih preko ESOP sklada. Amsted Industries je vodilni proizvajalec industrijskih komponent za železnice, transportna vozila in gradbeništvo. Smith je večkrat poudaril, da je lastništvo zaposlenih konkurenčna prednost in poslovni model ter eden izmed pomembnih razlogov za uspeh podjetja. ZDA zelo aktivno podpirajo lastništvo zaposlenih z različnimi ukrepi, zaradi česar obstajajo podjetja kot je Amsted. Izkušnje kažejo, da so podjetja v lasti zaposlenih v povprečju bolj produktivna, bolj odporna v času kriz ter zagotavljajo boljše delovne pogoje za zaposlene. Ameriški ESOP je dokaz, da je lastništvo zaposlenih politika dodane vrednosti in družbene odgovornosti, zaradi česar si v Sloveniji zasluži državno podporo.

Na prvem panelu so se pogovarjali trije direktorji slovenskih podjetij, ki jih povezuje družbeno odgovorna vizija solastništva zaposlenih. Peter Kosin (Inea d.o.o.) je odprl pogovor z izzivi, s katerimi se spopadajo pri prehodu v 100% sloESOP model, s katerim rešujejo problem lastniškega nasledstva. Opozoril je, da bi lahko država zagotovila več podpore pri zagotavljanju finančnih mehanizmov, s katerimi bi podjetja lahko izvedla odkup delnic oziroma deležev od odhajajočih lastnikov. Ob koncu je povel, da mora biti solastništvo pospremljeno s primernim znanjem in kulturo lastništva – šele takrat pride do izraza potencial, ki ga imajo podjetja v lasti zaposlenih.

Jure Knez je sloESOP primerjal z neposrednim vključevanjem zaposlenih kot družbenikov podjetja. Povedal je, da sta modela kompatibilna in da se ne izključujeta. Neposredno družbeništvo zagotovi več fleksibilnosti, zaradi česar zagotavlja možnost, da podjetje oziroma lastnik podjetja dodatno nagradi izjemne posameznike v podjetju. sloESOP pa je bolj stabilen model, ki zasidra lastništvo med zaposlene na dolgi rok – zagotavlja inkluzivnost, predvidljivost in stabilnost solastništva zaposlenih ter gradi kulturo lastništva med vsemi zaposlenimi v podjetju. Pohvalil je Mondragon kot primer vrhunske prakse in opiše vizijo za podjetniški pospeševalnik Katapult, v katerem želi zgraditi mrežo podpornih podjetij v lasti zaposlenih.

Matjaž Čemažar je poudaril lokalno odgovornost podjetij, ki so v lasti zaposlenih. Trdi, da ni naključje, da so Železniki občina z najboljšim standardom življenja v Sloveniji – glavna delodajalca tam sta Domel in Alples, ki sta oba v delni lasti zaposlenih. Predstavil je izziv nasledstva, s katerim se spopadajo v Domelu – kako zadržati notranje lastništvo? Omenil je, da je dodatna obdavčitev odkupa lastnih delnic izziv, s katerim se soočajo zaradi napovedanih sprememb v dohodninski zakonodaji. Priznal je, da je v Domelu potrebna tudi bolj dolgoročna rešitev od njihovega trenutnega modela, ki jo lahko zagotovi sloESOP model.

Na mednarodnem panelu so se s Prof. Aleksandro Kanjuo Mrčelo (Univerza v Ljubljani) pogovarjali Prof. Ermanno Celeste Tortia (Univerza v Trentu), Prof. Fred Freundlich (Univerza Mondragon), Prof. Nicolas Aubert (Univerza Aix-Marseille) in Pascale Nieuwland-Jansen (direktorica Inštituta za finančno participacijo, NL). Na panelu so se govorci dotaknili vprašanja potenciala evropskega povezovanja pri raziskovanju, politični podpori in mreži evropskih podjetij v lasti zaposlenih. Vsaka država ima svoje izkušnje pri spodbujanju solastništva zaposlenih. Identificirali so odsotnost enotnega evropskega modela, ki bi zagotovil več enotnosti pri spodbujanju lastništva zaposlenih s strani institucij EU. Slovenija bi s sloESOP modelom lahko zagotovila pomemben precedens za skupno politiko zasledovanja solastništva zaposlenih v sektorju MSP.